Domačini iz Vipavskega Križa so lahko že nekaj časa opazovali druščino mladih – birmancev in srednješolcev, ki so vsak teden hodili po kriških ulicah in vadili za pasijon, dramsko uprizoritev Jezusovega trpljenja. V soboto 9. aprila pa so se igralcem pridružili še pevci treh zborov, otroškega:
mešanega:
in moškega pevskega zbora Janez Svetokriški:
ter glasbeniki (skupaj z igralci jih je bilo več kot 100):
ter seveda gledalci
In tako je nastal pasijon, ki ga je ob pomoči staršev in sponzorjev letos že tretje leto zapored pripravilo Društvo mladih VOZEL.
Zgodba se je začela v župnijski cerkvi, kjer so se odvili prvi prizori in zapele prve pesmi, nato pa se je dogajanje preselilo na kriške ulice, grajsko dvorišče in samostanski vrt.
Gledalci tako niso bili več samo gledalci, ampak so postali del igre, del ljudstva, saj so hodili za Jezusom od dvorane zadnje večerje, preko vrta Getsemani, Pilatove palače pa do Golgote.
Ob poti so sprevod spremljali mladi glasbeniki z melodijo na temo Webbrovega Pie Jesu, ki je bila tudi zadnja pesem, ki je odzvenela izpod križa in pustila navzoče v tišini in premišljevanju. O čem so razmišljali? Mogoče o dogodkih, ki so jim bili priča. Mogoče pa tudi o Jezusovi obljubi, da se na križu življenje ne konča, saj je On sam čez tri dni vstal od mrtvih in s tem tudi nam dal upanje.
Mnenja nastopajočih, sodelujočih in gledalcev:
Tijan: Na vajah je bilo lepo, ker smo najprej molili in potem vadili.
Urška: Zelo me je ganilo, ko smo z Marijo stale pod križem in gledale Jezusa, ki visi na križu. Predvsem pa, ko sem bila poleg Marije, ki je v naročju držala Jezusa in jokala.
Mark: Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, ko smo Jezusa križali. Najboljši igralec se mi
je zdel vojak Gregor. Všeč mi je bilo tudi, ko sem zagledal veliko ljudi, ki so bili
navdušeni.
Samo: Pasijon se mi je zdel lep, saj se je odvijal na več lokacijah in ne le v cerkvi.
Jernej: Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, ko smo pribili Kristusa na križ in »legenda«
vojaka Gregorja.
Tjaša: Najbolj mi je ostalo v spominu, ko smo z Marijo in Marijo Magdaleno stale pod
križem in gledale kako Jezus trpi. Vtis je name naredila tudi dekla, ki je Jezusu brisala obraz.
Veronika: Najbolj so mi vtisnile v spomin vaje. Smeh je bil povsod prisoten. Svojega prizora ne bom nikoli pozabila, saj je bil zelo ganljiv. Bilo je super.
Matjaž: Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, ko so Jezusa križali, saj je bil to žalosten
dogodek, in veliko ljudi je bilo žalostnih.
Nastja: Najbolj zanimivo je bilo med vajami, ker smo se veliko nasmejali, a tudi veliko
naučili. Prav glede dogodka, sta bila najbolj pretresljiva križanje in smrt, ki sta se
po mojem mnenju dotaknila prav vsakega človeka. Najbolj srečni smo bili, ko smo
vse srečno izpeljali.
Ana: Najboljše je bilo na vajah, saj smo tam zelo uživali.Igro smo tudi uspešno izpeljali.
Bilo je nepozabno. Upam, da se bomo drugo leto spet zbrali.
Tjaša: Najbolj mi je ostalo v spominu, ko sem videla Jezusa, kako trpi. Najhuje pa mi je
bilo, ko sem držala mrtvega Jezusa pod križem.
Nika: V spominu sta mi ostala prizora, ko smo vsi pokleknili pred Jezusom in ko smo vsi
učenci jedli kruh z Jezusom.
Patrik: Najbolj sem si zapomnil, ko smo Jezusa križali in je umrl po krivici. Tudi med
vajami smo se imeli lepo. Pasijon mi je bil zelo všeč.
Mihaela: V spominu mi je najbolj ostala sobotna predstavitev, saj mislim, da smo se
odlično odrezali, ker smo se na vajah ves čas smejali. Najbolj pa je bilo hudo, ko
so Jezusa križali.
Matic: Pasijon mi je bil zelo všeč. Name je naredil lep vtis.
Manca: Meni je bilo najbolj všeč na vajah. Čeprav smo se veliko hecali in zafrkavali, nam
je uspelo lepo odigrati.
Anamarija: Pasijon sem zelo doživela. Bil je precej drugačen kot na vajah. Bil je boljši, bolj
zaigran. Nimam pripomb. Bilo je zelo lepo. Od celega pasijona je bilo najbolj
doživeto, ko so ga križali.
Angelika: Vaje za pasijon so bile zelo zabavne, ker smo se smejali in hecali. Pasijon je bil
težak, ker smo morali biti resni, a smo se vseeno smejali.
Danijel: Najbolj se mi je vtisnilo v spomin lomljenje kruha in bičanje. Bilo je lepo in
nasploh mi je bilo všeč.
Matjaž: Pasijon mi je bil v redu. Na vajah in igri mi je bilo zabavno. Voditelji so bili zelo
fajn. Na pasijonu se mi je najbolj vtisnilo v spomin križanje Kristusa.
Anja: Najbolj si bom zapomnila, ko so Jezusa pribijali na križ in je skoraj padel na tla.
Všeč mi je bilo na vajah, ker smo se veliko smejali.
Maruša: Najbolj mi je bilo všeč na vajah, ker, ko smo se učili igrati, je bilo slišati veliko
smeha. Največ smeha je bilo okrog oblek, saj smo resnično izgledali kot Arabci.
Marija: Všeč so mi bile vaje. Lepo sem se počutila tudi v moji vlogi dekle, ko sem delila kruh.
Gašper: Pasjon je bil zanimiv. Predvsem zato, ker se ni vse dogajalo na enem mestu. Obleke so bile vrhunske in vsaka čast tistim, ki so jih izdelali in se trudili, da bi bila kostumografija popolna. Občutki so bili odlični, kajti razni učinki nastopajočih (glasba), so pričarali neverjetno vzdušje, žalost in strast v vseh nas. Zelo dobro je bilo poskrbljeno za osvetlitev in ozvočenje.
Erika: Letošnji pasijon mi je bil boljši od prejšnjih, to pa zato, ker sem imela vlogo vojaka. To vlogo sem si neizmerno želela in ta želja se mi je s tem izpolnila 🙂 Všeč so mi bila bojevanja, straža, tek po Vipavskem Križu..skratka vsa ta akcija. Kjub temu, da je bilo veliko sprememb po generalki, smo se v soboto na uprizoritvi pasijina vojaki dobro odrezali. Všeč mi je bilo to, da nismo sodelovali le mladinci, birmanci ter otroci ampak da so sodelovali tudi odrasli.
Mislim, da so tudi gledalci s tem pasijonom veliko odnesli. Ker so spremljali vsak korak Jezusa in s tem tudi njegovo trpljenje.
Za konec pa bi pohvalila vse nastopajoče, saj brez nas pasijona ne bi bilo! (:
Egon: Moje mnenje je, da je bil z letošnjo izvedbo Kriškega pasijona narejen izrazit korak naprej in da je glede na odzive ljudi, s tem projektom vsekakor potrebno nadaljevati. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste darovali svoj čas, svoje znanje in še kaj, da je vse skupaj izpadlo naravnost enkratno.
Ana: Lepo je bilo in zelo doživeto. Ena od pomanjkljivosti je pa ta, da je bila cerkev premajhna. 🙂
Alojzij: Pasijonska igra mladih v Vipavskem Križu me je zelo prijetno presenetila. Pravzaprav me je navdušila. Pričakoval sem sicer solidno izvedbo, glede na ljudi, ki so jo vodili. Poznal pa sem jo le po prispevku Irme Krečič Slejko. Da je bila igra izvedena tudi lani, pa sploh nisem vedel. Tokratna postavitev je dodobra domiselno izkoristila enkraten ambient Vipavskega križa; tako dinamični pasijonski del, kakor tudi dobro locirani glasbeni punkti. Vseskozi je bilo dogajanje urejeno, duhovno zbrano in spoštljivo, pa vendar tudi gledališko neprisiljeno in všečno. »Pot na Golgoto« je primerno dolga, ko prideš iz obzidja ven, je pot skozi oljčni gaj mimo kresov spominska ponovitev Oljske gore in vrta Getsemani. Križanje je za gledalce v vznožju prepričljivo in impresivno. Morda bi bilo dobro še v zaključnem delu obiskovalcem dopovedati, da se odpovedo končnemu aplavzu, ki je bil sicer zaslužen in spontan. Na primer s plakatom pri kresu z znakom »ne ploskati«.
Če boste z vašo pasijonsko igro še nadaljevali, je pričakovati, da bomo v Sloveniji imeli, poleg izvirno obnovljenega baročnega škofjeloškega pasijona, razborskega v cerkvi (po odhodu p. Gržana so malce opešali), ribniškega v letnem gledališču (virskega še ne poznam), še četrtega v Vipavskem Križu. Letošnja izvedba in obisk sta dobra znanilca. Le korajžno pasijonsko naprej!
