Božična zgodba – Vipavski Križ 2011
4. januarja 2012 - Author: matija.cufer - Ni komentarjevBožična zgodba – Vipavski Križ 2011
Da bi omogočili bodočim birmancem globlje doživetje božične skrivnosti, so se letos v Vipavskem Križu odločili, da bodo Božično zgodbo uprizorili. Pri izvedbi so jim pomagali mladinci in pevci, idejni vodje pa so bili brat Jožko, Irma Krečič Slejko, Miran Fučka, Hari Bat,. Sama božična zgodba se je odvijala po ozkih uličicah srednjeveškega Križa.
Občinstvo je na manjšem trgu ob vodnjaku in na velikem platnu na sosednjem trgu spremljalo angelovo sporočilo Mariji, da bo postala mati božjega sina. Priče smo bili tudi razglasu rimskih vojakov, ki so v imenu cesarja Avgusta razglasili obvezen popis prebivalstva in nato potovanju Marije in Jožefa v Betlehem.
V »Betlehemu« – na osrednjem kriškem trgu so nam nastopajoči poustvarili pravo vzhodnjaško mestno vzdušje. Ogledali smo si lahko obrtnike, ki so svojo dejavnost izvajali kar na ulici in tam tudi prodajali svoje izdelke in svoje usluge. Videli smo lahko kovače, tesarje, kamnoseke, lončarje, branjevke, ki so prodajale vsemogoče, vedeževalce, prodajalce amuletov trebušne plesalke in artiste, ki so zabavali mimoidoče s svojimi spretnostmi.
Čar vsemu temu dogajanju je dajala ogromna množica gledalcev, ki se je prerivala ob ogledovanju vseh teh čudes, barantala, kupovala in komentirala ponudbo obrtnikov in tako postala dejaven soudeleženec zgodbe o Jezusovem rojstvu.
Prav tako smo se gledalci skupaj z Marijo in Jožefom popisali pri cesarskih uradnikih in za to dejanje dobili tudi uradno potrdilo. Priznati je treba, da nas je bila večina kar nerodna ob uporabi starih peres in da je nastala v cesarskih knjigah marsikatera packa.
V vsemu temu vrvežu pa sta Marija in Jožef zaman iskala prenočišče. Zaman sta prosila po hišah in zaman trkala na dobroto ljudi. Zanju v mestu ni bilo prostora. Gledalci smo ju spremljali iz mesta, na samostanski vrt, kjer je sveta družina dobila zavetje v revnem hlevu.
Po poti smo občudovali pastirje, ki so si ob ognju krajšali čas z raznimi igrami, pekli meso ali večerjali.
Pred vstopom na samostanski vrt in pred srečanjem s sveto družino so množico umirili »angeli«, ki so nam razdelili majcene svečke s katerimi smo počastili sveto družino.
Božična zgodba se je zaključila z ogledom razstave jaslic v dvorani krajevne skupnosti in druženju ob pecivu, pijači, pogovoru in petju na glavnem trgu.
Hvala vsem mladim, ki so nam pomagali, da smo se lažje vživeli v čas pred 2000 leti, da smo lahko tudi mi močneje začutili bistvo Božiča in dejstvo, da je Bog v nas, v naši notranjosti in da ga v hrupnem in bleščavem zunanjem svetu zaman iščemo, ker tam tudi še po 2000 letih zanj še vedno ni prostora.
Darja Čufer
Categories: Uncategorized